Moj jezik, tvoj jezik
Živa knjižnica
Med jeziki, kjer zvok dobi pomen.
Med jeziki kultur, kjer razlike postanejo darilo.
Med generacijami, kjer se čas preplete v razumevanje.
Med skupnostmi, kjer se tujost spremeni v bližino.
Nikoli ni prepozno, da bi se naučili novega jezika! Na naših tečajih imate priložnost spoznavanja raznolikih kultur, učenja mnogih jezikov, se medgeneracijsko povezovati in raziskovati svoje socialne, jezikovne in druge spretnosti.
Do sedaj smo se spoznavale, raziskovale, učile in ustvarjale v italijanščini 🇮🇹 , nizozemščini 🇳🇱 , francoščini 🇫🇷 , hrvaščini 🇭🇷 , bosanščini 🇧🇦 , srbščini 🇷🇸 , črnogorščini 🇲🇪 , slovenščini 🇸🇮 , španščini 🇪🇸 , grščini 🇬🇷 , turščini 🇹🇷 , finščini 🇫🇮 in nemščini 🇩🇪 .
Koncept žive knjižnice oziroma »človeške knjižnice« je namenjen spodbujanju dialoga, spoznavanja, razumevanja in razbijanju predsodkov med ljudmi. Namesto izposoje knjig si obiskovalci »izposodijo« ljudi z različnimi življenjskimi zgodbami, kulturami in izkušnjami ter z njimi vstopijo v odprt pogovor. Tak pristop krepi medkulturnost, spodbuja empatijo in prispeva k bolj strpni in vključujoči družbi.
Skozi medsebojno, neformalno učenje jezikov na medkulturnih srečanjih in dogodkih v lokalni skupnosti, kjer prebivamo ljudje z različnimi kultrunimi in jezikovnimi ozadji, soustvarjamo vključujočo in varnejšo skupnost, v kakršni želimo živeti.
Skozi strukturirano poučevanje jezika vključujemo vsebine, ki še dodatno naslavljajo človeške raznolikosti. Ne moremo se naučiti novega jezika, brez da bi se več naučili tudi o svojem jeziku ter svojih predstavah o svetu in ljudeh. Dovolimo si, da ozavestimo in prevprašujemo svoje predsodke, ki so povezani z jezikom in drugimi kulturami, osebnimi okoliščinami in drugimi raznolikostmi. Kaj si mislimo in kakšne predpostavke delamo o sočloveku, zgolj na podlagi tega, kako govori in kako živi?
Če ste se kdaj pogovarjali z nekom, ki je iz kakšne oddaljene vasi, kjer imajo čisto svoje narečje s specifično izgovorjavo, besediščem in frazami, ste morda ugotovili, da čeprav govorita “isti” jezik, v resnici ne govorite istega jezika.
Na medkulturnih, medjezikovnih in medskupnostnih srečanjih Kviraspore raziskujemo take zanimivosti z radovednostjo in odprtostjo in ugotavljamo, kako zelo smo si skupnosti raznolike, a hkrati podobne. Presečišče LGBTQ+ identitete in izkušnje preselitve z drugih balkanskih držav v Slovenijo nas postavlja v edinstven položaj, v katerem lahko jasneje vidimo, da v resnici ni možno jasno ločiti ene kulture, skupnosti ali celo jezika od drugih.
Naslavljamo specifične izzive, ki izhajajo iz prepletanja spolne usmerjenosti, spolne identitete, kulturne pripadnosti in migracijskega ozadja. Redna srečanja, pogovori in medsebojno povezovanje prispevajo k ciljem krepitve skupnosti, izmenjave izkušenj ter grajenja občutka pripadnosti.
Kviraspora se po vzpostavljeni skupini/skupnosti organsko razvija naprej.
Veliko slovenskih učencev hrvaščine ob učenju ugotovi, da so napake, ki jih delajo njihovi sogovorniki z Balkana, ko govorijo slovensko, v resnici pravila; pravila hrvaščine.
Med slovenščino in hrvaščino je skoraj 80% jezikovnega prekrivanja, pa to še ne pomeni, da je sporazumevanje tako zelo enostavno. Ob učenju hrvaščine (in srbščine, bosanščine, črnogorščine) boste našli mnoge zgodovinske jezikovne zanimivosti: na primer, arhaična slovenska beseda “čitati”, ki jo najdemo tudi v besedi “čitalnica”, se v hrvaščini še vedno uporablja kot “brati”.
Če se boste podali na pot raziskovanja razlik med npr. srbščino in črnogorščino, pa bo pred vami tudi večno vprašanje, na katerega tudi jezikoslovci še niso našli jasnega odgovora – kaj je jezik, in kaj je narečje?
Nikoli ni prepozno, da bi svojo “počitniško hrvaščino” nadgradili v tekoče sporazumevanje, in imate bistveno več prednosti in predznanja, kot si mogoče mislite.
Ali ste vedele, da si Štajerci hitreje zapomnijo nizozemske besede, ker poznajo več germanizmov iz svojega narečja?
Vsaka izmed nas že živi v lastnem miselnem in jezikovnem “gledališču”, v katerem se pogovarjamo, poslušamo in razmišljamo. Usvajanje novih jezikov odpre možnosti za to, da se globlje in širše izražamo in razširjamo nabor misli, občutkov in opažanj, ki jih lahko v jeziku spravimo ven iz miselnega gledališča v svet. Pri tem pa vsaka oseba prinaša svoja predznanja, ideje in podlago življenjskih jezikovnih izkušenj, ki ta proces individualizirajo in bogatijo.
Nikoli ni prepozno, da bi se naučili novega jezika, in vedno imate več prednosti in predznanja, kot si mogoče mislite.
V nizozemščini lahko besede preprosto združujemo v nove, daljše besede in s tem ustvarjamo popolnoma nov pomen. Ta način tvorjenja besed se imenuje sestavljanje (compound words) in je ena najbolj zabavnih ter uporabnih značilnosti nizozemskega jezika.
Na primer: zon (sonce) + bril (očala) = zonnebril (sončna očala)
Ko razumeš osnovne besede, lahko sam razbereš pomen novih, tudi če jih vidiš prvič. To pomeni manj učenja na pamet in več logičnega razmišljanja.
Zakaj je to velika prednost pri učenju nizozemščine?
Hitrejše učenje besedišča! Namesto tisoč posameznih besed se naučimo gradnikov in iz njih sestavljmo nove pomene. Pridobimo več samozavesti pri branju in poslušanju. Dolge besede nas ne prestrašijo več, ker jih razdelimo in razumemo. V nizozemščini lahko opisujemo svet zelo natančno, včasih celo igrivo. Jezik nam dopušča, da smo ustvarjalne. Ko razumemo sistem, razumemo jezik.
Učenje nizozemščine nas obogati z novim jezikom, še več pa s tem, da nas nauči kako razmišljati v jeziku.
Z jezikom opisujemo, kako (sami) vidimo svet.
Mogoče ste kdaj slišali (ali se pa tudi vam tako zdi) da so romanski jeziki, kot so francoščina, italijanščina in španščina, po zvenu bolj “romantični”, kot npr. germanski (nemščina, norveščina, itn) jeziki. Ta fenomen je bil tudi raziskan, ampak se je izkazalo, da v resnici reputacija “romantičnosti” nima prav nič opraviti s tem, za kakšen jezik gre, kakšne ima zvoke, melodijo, naglase – zgolj s stereotipi in pričakovanji o govorcih teh jezikov. Ker Francoze, Špance in Italijane doživljamo kot bolj “strastne” in zapeljive, se nam tako slišijo tudi njihovi jeziki.
V medjezikovnem prostoru srečanj in pogovarjanja v vsakdanjih kontekstih raziskujemo specifike in podrobnosti teh romanskih jezikov in odkrivamo načine, kako lahko skozi drug jezik odkrijemo drug način, kako lahko vidimo svet.
