***

Na vrtu na novo odprtega Cafeja Open na Prulah smo sedeli: najemnici Barbara in Ganca ter  Huda, dva policista in jaz. Pili_ smo kavo in se pogovarjali_ o varnosti gostov_ itn. Na vsem lepem je policist Vlado, moj dober znanec, s katerim sva že nekajkrat sodelovala pri vprašanju varnosti LGBT prostorov in prireditev, rekel svojemu kolegu: »Suzana je bila ravno nominirana za nagrado kresnik. Moraš prebrati njen roman Tretji svet.«

»Ne morem,« je skomignil kolega policist, »najprej moram prebrati prvega in drugega.« 

***

Sredi popoldneva sem ležala in se tresla na tapisonu v Veronikini sobi, ker v svoji nisem več zdržala. Prevarala in zapustila me je M. in bilo je grozno. Veronika je hodila po sobi in delala na svojem arhitekturnem načrtu. Ko je šla mimo mene v kuhinjo, je rekla: »Vidim, kako trpiš.« Vrnila se je s skodelico čaja v roki in počepnila ob meni. Solze so mi zameglile njen obraz. »Ali si kdaj meditirala? Poznaš kratko meditacijo na jajce?« me je vprašala. V tistem trenutku si res nisem zmogla predstavljati …

… gledam v navadno kurje jajce, lebdi pod stropom, spušča se, raste in me objame, sem v rumenem jedru, toplo je in lupina je (okoli mene). 

***

Z Miho Lobnikom sva sredi 2000-ih gostovala v Klubu mariborskih študentov na Tobačni ulici, pravzaprav v gostilni. Pozabila sem, ob kakšni priložnosti, in zgodaj popoldne je bilo navzočih le nekaj študentov_k. Seveda sva govorila o LGBT-gibanju pri nas, o Škucu, Legebitri, K4, boju za pravice, infrastrukturi in ves ta paket. Ko je prišel čas za vprašanja na koncu, se je oglasil štajerski študent, malce okajen, predvsem pa čustveno razpoložen:  

»To že razumem, te vaše boje za pravice in akcije. Ampak če se malo ozreš okoli sebe, povsod vidiš moško-ženske pare, tudi pri živalih se združujejo samci in samice, vi pa ne. Še ko pogledaš gor v nebo, vidiš leteti ptici v paru. Jaz bi se na tvojem mestu vprašal, zakaj nisem jaz v takem paru?«

»Zakaj pa se ne vprašaš, zakaj ne letiš?« je odvrnil Miha.

***