Gibanje za pravice in zaščito živali, gibanje mladih za podnebno pravičnost, LGBT aktivizem, sindikati, feministične pobude in protesti, boji za pravice delavcev, antikapitalistične prakse in politično udejstvovanje,.. Skupni imenovalec teh gibanj je Edi Klobučar in tudi jasno sporočilo, da si v kapitalističnem sistemu ne moremo privoščiti, da bi vsaka skupina svoje boje bila sama.

Edi nas je skozi predstavitev svoje bogate karierne in aktivistične poti, od prostovoljstva v mladinskih aktivističnih skupinah preko dela v gostinstvu do zaposlitve v socialističnem gibanju, navdušil za prakticiranje inovativnih načinov za aktivno državljanstvo. 

V raznolikih bojih za socialno in podnebno pravičnost se nam hitro lahko zgodi, da smo tako močno vpeti v izolirano skupino (ki ima svoje norme, pravila in tudi lahko reproducira škodljive vzorce zatiranja), da začnemo cel svet doživljati samo skozi očala te skupine.

“Like this, I also lost contact with reality. If you go out of this bubble, there is a whole different reality, people living completely different lives, and if we automatically see them as potential enemies, we lose a lot of opportunity for great allyship.”

Kot aktivne državljanke imamo odgovornost do sebe, do drugih okoli sebe in do družbe kot celote. V svojih pobudah se ne borimo zgolj zase in z izključevanjem, izolacijo ali zavračanjem drugih v naprej na podlagi miselnosti, da so preveč različni, preveč oddaljeni od nas, imajo preveč drugačna stališča,.. smo me tiste, ki zaviramo solidarnost in povezovanje. Če opažamo, da smo obkrožene z ljudmi, s katerimi si delimo vsa mnenja, stališča in vrednote, si drznimo stopiti korak dlje v svoje lokalno okolje. Spoznajmo soljudi, ki lahko s svojimi perspektivami ali zgolj s tem, kako živijo svoje življenje, bogatijo naš pogled na svet in nas kdaj tudi soočijo z našimi zmotami. 

“I was raised very Catholic. (…) They see me as a good Christian, because I am a good person. That makes sense in their heads, and because of that they, over time, accepted me for who I am, because it doesn’t matter that I’m trans, if I’m a good person. So I think that’s also important to know, that we are much more than just our identities.”

Prevzemanje soodgovornosti za družbo vključuje tudi prevzemanje odgovornosti zase, za svoje predsodke, prepričanja, napake, ki smo jih naredile in za okolje, v katerem živimo. 

“We owe ourselves this reflection, to be better people, to be better activists.”

Načinov za aktivno udejstvovanje v lokalnem okolju je nešteto. V državo, občino, lokalno skupnost, širšo regionalno skupnost, družino, sosesko in druge skupine smo že vključene in se ne moremo izogniti njihovem vplivu na nas. Vprašanje je zgolj, ali bomo sprejele stanje sedanjosti kot da “tako pač je”, ali bomo poiskale načine, kako lahko na situacijo vplivamo.

Na posnetku si lahko ogledate izseke pogovora (v angleščini).