Katja Bogataj je aktivistka kot influencerka na socialnih omrežjih, prek dela na LGBT nevladnih organizacijah, pa tudi kot mama, ki ima prekrasno mavrično družino. Influencerstvo prinese mnoge izzive in priložnosti. Katja ima prav poseben pristop približevanja raznolikosti širši javnosti. S svojim pogumom vstopa v medijski prostor kot čisto navaden človek, ki se mu  pretaka kri po telesu. Tako kot vsem. 

Katja je človek, ki od podjetij, ki zahtevajo skrivanje, zatiranje in zanikanje njene identitete in njene družine, ne odkloni sodelovanja, temveč sodelovanje sprejme z zahtevo, da tega ne počnejo. In tega sedaj ne počnejo niti pod pretvezo, da so se le hoteli zaščititi. Sovraštvo škodi tudi heteronormativnim.

Katja svoje delo jemlje z vso odgovornostjo in samorefleksijo. Ob večji izpostavljenosti pridejo tudi očitki z obsodbami, zakaj informira tako in ne drugače, kaj je prav in kaj narobe. Pogosto je soočena s provokativnimi vprašanji, na katere se pogumno odzove z upoštevanjem, da sogovorniki izhajajo iz nevednosti. Njen cilj aktivizma je, med drugim, izobraževanje. Zakaj ne hodi raje na proteste, namesto da je aktivna na socialnih omrežjih? Zato ker je ključno, da delaš na tistem področju, ki ti je blizu. Katja spodbuja, da se aktivirajmo tako in tam, kjer se lahko. To je dovolj. Zakaj ne dela več, bolje, drugače? Zato, ker izhaja iz svoje izkušnje, ne iz izkušnje celotne skupnosti, ker nobena oseba, sploh pa ne ena, ni odgovorna za reprezentacijo cele skupnosti. Skupnost je raznolika. Katja to počne zase in za svojo družino, to počne osebno in profesionalno in to je dovolj. Ko nas to počne več, skupaj gradimo in varujemo našo skupnost. Vsak na svoj način, ki ne more biti prav ali narobe. Na protestih, socialnih omrežjih in doma. 

Največji izziv prepoznava v vlogi mame, kako zaščititi svojega otroka in ga istočasno podpreti, da se skozi doživete izkušnje (samo)raziskovanj razvija v svojo osebo. Katja pravi, da njena žena vidi svet kot varen, sama pa svet vidi bolj nevaren. Starševstvo je res velika odgovornost in iz zgodbe njihove družine lahko vzamemo zgled kombinacije obojega: izkušnje, da je svet varen, ker imamo kot močna skupnost dobro zavetje, in razvoj strategij (samo)zaščite in zmanjševanja nestrpnosti okoli nas. 

Katja nas spominja, da nismo same. Imamo skupnost z več prostori. Najdimo prostor, ki nam paše, in se tam aktivirajmo, povežimo in stopimo skupaj. Zelo pomembno je, da ob vseh težavah na tem svetu, ne pozabimo govoriti in živeti tudi dobrih stvari. Katja z veseljem pove, da ima dobre izkušnje z ginekologinjo. To vliva upanje, da so dobre izkušnje možne in tudi vliva spodbudo, da sledimo zgledu biti dobra izkušnja drugim. Lep primer je tudi izkušnja v vrtcu. Za materinski dan so izbrali pesem “Mama je ena sama”. Katja je nemudoma vklopila svojo vplivnost in aktivnost in dosegla izid srečanja v strinjanju, da ta pesem ni vključujoča (kljub dobronamernosti). Za materinski dan so našli alternativne načine izražanja in praznovanja. 

Katjin aktivizem nas uči, da ni ključno samo to, da rinemo in na silo potiskamo v ospredje zahteve za svoje pravice. Te zahteve in pravice se zgodijo tudi preko pristnih človeških odnosov in novih izkušenj. Katja živi svoje življenje tako, kot ga želi. Dovoli, da drugi to vidijo. Vpliva na to, kako pripoveduje o svojem življenju na način, da z zgledom svojega obstoja zmanjšuje nestrpnost in sovraštvo. Katja in njena družina so čisto navadni ljudje, ki živijo tako, kot živijo vsi ljudje – na čisto svoj poseben način, a čisto nič drugače. Želijo si biti srečni in varni. Katja skromno poudarja, da je ključno, da se ljudje počutijo dobrodošli in sprejeti. Okrog takšnih izkušenj gradimo povezanost in skupaj tvorimo solidarno in varnejšo skupnost.

Na srečanju s Katjo so se udeleženke v skupini pošalile, da je hecno videti influencerja v divjini, ne na svojem telefonu! In prav imajo. Influencerka, ki ozavešča na naših telefonih, je (tudi) čisto navaden človek, ki hodi po svetu in želi živeti v svetu, kjer je vsaka oseba, vsaka družina in vsaka skupnost deležna spoštovanja. Katja nam daje zgled, da vsak lahko naredi tisto in tam, kjer lahko. Nič ni odveč, nič ni zamanj. Vsaka oseba prispeva kar in kjer lahko. To je dovolj. Če smo v tem skupaj, smo pa dosegle in doživele še toliko več. 

Hvala, draga Katja, da z zgledom rušiš mnoge predsodke, širiš podporne in varnejše prostore za mavrične družine, da lahko zaživijo v vseh svojih barvah.