Suzana Tratnik, kulturnica, pisateljica in začetnica lezbičnega gibanja v Sloveniji, z inovativnimi načini pripovedovanja ohranja zgodovino LGBT+ gibanja živo.

Suzana izvaja LGBT+ turo po Ljubljani, ki osvetljuje zgodovinski razvoj gibanja v lokalni skupnosti na ulicah, kjer so se zgodile ključne spremembe in izkušnje. Ljudje, ki obiščejo Ljubljano ali v njej živijo, so priča doživeti izkušnji LGBT+ gibanja v javnih prostorih mesta, kjer še danes odmevajo glasovi čisto navadnih ljudi, ki so se s svojim neizmernim pogumom in srčnostjo borili za boljšo prihodnost zase in za nas, ki jo danes tudi živimo.

Skozi svoje pisanje in poezijo vstopa v prostor javnega in kulturnega sektorja. Odločno in glasno žari v svoji kreativnosti, prinaša LGBT+ perspektivo v širšo skupnost, ki je z njenimi prispevki precej bolj bogata. Na lezbičnem festivalu Lezbična četrt pripoveduje o lezbičnih anekdotah, o skritih zgodbah in uporu lezbijk proti nevidnosti, preslišanosti, zatiranju in brisanju. Na festivalih, razstavah, pogovornih dogodkih, predstavitvah svojih del in v vsakdanjem stiku pripoveduje o lezbičnih perspektivah na svet, o pomenu skupnostnih prostorov, o varnosti in nevarnosti pri zavzemanju javnega prostora kot svojega.

Razširjanje glasu njenih pisnih pripovedi seže tudi v kinematografsko področje; po motivih Suzanine kratkoprozne zbirke Noben glas, je bil je bil leta 2025 posnet celovečerni film”Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo”. Suzana že od začetka sodeluje tudi pri Festivalu LGBT filma.

Najstarejši filmski festival v Sloveniji je prav LGBT filmski festival (Festival LGBT filma – FGLF), ki je tudi največji LGBT filmski festival v Evropi. Festival že od leta 1984 ilustrira zgodbo gibanja skozi čas, a tudi vsakdanjega življenja v skupnosti. To je lep primer zgodovinskega dosežka, ki ga v Sloveniji aktivistke* še naprej razvijajo, ohranjanjo in oživljajo. Festival je rezultat vztrajnega angažiranja in zavzetega naslavljanja LGBT tem v kulturnih prostorih.

Zgodovina LGBT gibanja v Sloveniji je še vedno živa, ker o njej pripovedujemo. Ne vemo, koliko zgodb je bilo in bi še bilo izgubljenih, pozabljenih, preslišanih, zgolj zato, ker jih nihče ni zapisal, o njih pripovedoval, jih poslušal in slišal, saj v prehitri sedanjosti pozabimo, da zgodovino razvijamo in pišemo prav sedaj. Suzana ne pusti, da bi ključne zgodbe iz skupnosti odšle v pozabo. Preko pripovedovanja oživlja spomine, ki smo jim lahko priča in jih na čisto poseben način doživimo tudi danes.

Pri aktivnem državljanstvu in aktivizmu prevzemamo soodgovornost za družbo, v kateri živimo. Vsaka oseba na svoj specifičen način soustvarja spremembe, ki jih potrebujemo in si jih želimo. Po Suzaninem vzoru spoznavamo raznolike inovativne primere aktivnega državljanstva. LGBT+ skupnost, aktivistke, aktivne državljanke in solidarne soborke preko Suzaninega pripovedovanja vemo in zaupamo, da za nami stoji močna in bogata skupnost vsakdanjih ljudi, ki so se borile pred nami, in čigaršnji boj nadaljujemo, namesto, da bi morale začeti znova ali same. Zgodovina gibanja je živa, ker o njej govorimo, jo pišemo dalje še danes in skupaj. Aktivno, skupaj in skozi čas sooblikujemo in zaznamujemo naša življenja.

Aktivno politično udejstvovanje pa se navsezadnje lahko kadarkoli zgodi tudi v lokalnem Cafeju nekega navadnega popoldneva. Za navdih lahko preberete kratko anekdoto o tem, kako so “Barbara, Ganca, Huda, dva policista in Suzana, pri vprašanju varnosti LGBT prostorov in prireditev, odkrili prvi, drugi in Tretji svet”. Revolucije se ne zgodijo z enkratnim dogodkom. Se vidimo!