***

Z mamo sva se pogovarjali o njeni prijateljici, ki ji je bilo v navadi, da je obsedeno govorila o luštkanih dojenčkih in se strašno raznežila, če je kakšnega zagledala od blizu.

»Ne razumem tega, kaj ljudje toliko jokajo nad lepoto dojenčkov,« je rekla mama. »Vsi dojenčki so enaki, grdi.«

Ta stvarna izjava me je pošteno nasmejala, tako pankerska je bila.

»Kaj se smeješ, če so pa res!« je zatrdila. »Tudi ti si bila grda, ko si bila čisto mala.«

***

Prvič sem šla v Ljubljansko Dramo, gledat predstavo Job. Nisem pa imela predstave o tem, kako se sploh gre v to nacionalno institucijo in kaj bom videla, a želela sem si v Dramo, odkar sem začela študirati v Ljubljani, sploh ker v Soboti ni bilo gledališča. Moja kolegica s faksa ni imela časa iti z mano, tako sem kupila vstopnico zase in tik pred razprodajo dvorane dobila sedež na balkonu. Hodila sem v višjem nadstropju Drame, si tjavendan ogledovala številke, ker nisem razumela sistema, in potem odprla vrata naključno izbrane lože, kjer je že sedelo nekaj gledalcev_. Usedla sem se na edini prost stol, drugi_ pa so se ustrežljivo umikali s stoli pod ritmi, da bi mi dali dovolj prostora, a bilo nas je očitno preveč v loži. Vstala sem in se brez besed pobrala na hodnik, še preden bi me utegnilo postati zelo sram, in biljeterki pokazala svojo vstopnico, rekoč: »Oprostite, meni se zdi, da sem zašla.«

Vsaj to sem imenitno pojasnila in biljeterka me je odpeljala v ložo, kjer sem bila čisto sama.

***

Bil je vesel dan, ker sem bila zdrava in sem smela ven, čeprav je bila zima in je pihalo. Mama me je pospremila do ceste in mi dala velik balon, ki ga je ravnokar napihnila, zvezala z vozlom in okoli njega zasukala tanek štrikec, ki sem ga imela zdaj v rokah kot povodec. Zelo rada sem imela balone, zdeli so se mi najnežnejša bitja, kar sem jih poznala. Z balonom sva stekla na veliko ekonomsko njivo, prekrito s trdim snegom, tekla sva neugnano in veselo, videla sem naju že na drugem koncu njive pri pokopališču v vasi Rakičan, čeprav tako daleč nikoli nisem šla sama. Veter je pihal, rahlo zavijal, in naju dvigoval nad njivo.

Povodec se mi je nenadoma izmuznil, smejala sem se balonovi nagajivosti, zgrabila štrikec in ga trdneje prijela, a balon je hitro hitro hitro letel naprej, ne da bi me čakal, ko sem končno uvidela, da v moji orokavičeni roki sploh ni povodca. Nisem ga ujela. Tekla sem za balonom, prestrašena, ker ga je nosilo proti asfaltirani prometni cesti, in jokala. Dve odrasli peški, stari največ dvajset let, sta hodili po oddaljeni pešpoti na robu polja. Obrnili, sta se ko jima je veter prinesel jok na ušesa, ena mi je pomahala, druga je stekla na polje za balonom, a njeni škornji z višjo peto so bili prepočasni in so se udirali v zaplate snega. Zaostajala je, balon pa je zaplesal okoli nje v spirali. Poskusila je prijeti povodec, takrat pa se je balon dvignil visoko v zrak in zajadral preko asfaltne ceste na drugo stran, daleč proti potoku Ledavi in goričkim bregovom. Mlada ženska je nemočno zamahnila z rokami proti meni, se vrnila na pešpot, potapkala s škornji, da bi otresla sneg, in nadaljevala pot in pogovor s prijateljico.

Pobito sem gazila nazaj k naši ulici in tulila v veter.

***

Leta 1985 sem se z bolečinami v trebuhu pozno popoldne končno odvlekla do študentske ambulante na Aškerčevi, od koder so me z rešilcem odpeljali v bolnico Petra Držaja v Šiški. Reševalca v srednjih letih sta si me radovedno ogledovala, ko sta prišla pome in me pobrala s klopi na hodniku zdravstvenega doma. S težavo sem vstala in se zravnala, z rokami objemajoč trebuh. Vprašala sta me, ali bruham. Odkimala sem. En je rekel, »saj še hodi«, drugi se je zasmejal, »potem pa ne rabi postelje«, »ja, dajmo jo na stol«, »ja, kakšno barvo las pa ima, tega še svet ni videl?« Ko sem ju nejeverno pogledala, je drugi rekel, »ne skrbite, saj vas bomo privezali na stol,« drugi pa mu je pritrdil, »ja, stol je tako stabilen kot nosila«. Ko sta tako komentirala moje stanje in videz, mi je še njuno vikanje zvenelo kot višek nesramnosti. Ko smo se peljali mimo Tivolija, mi je bilo tako žal, ker nisem mogla izstopiti in iti na novovalovski večer v diskač Palma, kjer bi lahko bila nestabilna, brez težav in zamer.

***