Projekt je primer dobre prakse na področju mladinskega dela, ki je umeščena v koncepte neformalnega učenja, krepitve moči in participacije mladih, v razvoj strokovnih pristopov socialnega dela ter širše evropske mladinske politike. Izhajamo iz prepoznanih potreb mladih z manj priložnostmi, zlasti tistih, ki se soočajo z ovirami zaradi spolne usmerjenosti, spolnega izraza ali identitete, ter odgovarjamo na izzive osamljenosti, marginalizacije in duševnih stisk z razvojem dostopne, vključujoče in spoštljive psihosocialne podpore v skupnosti. V središče postavljamo mlade kot aktivne soustvarjalke varnejšega prostora, kjer se prek strukturiranega programa vrstniške podpore z mentorsko in strokovno podporo učijo prepoznavati stiske pri sebi in drugih ter se nanje odgovorno odzivati. V projektu smo v ospredje postavile načela mladinskega dela, kot so prostovoljnost, participacija, krepitev kompetenc, refleksija in skupnostno učenje, redno mentorsko spremljanje, supervizijsko podporo in etične standarde, značilne za strokovno delo na področju socialnega varstva in duševnega zdravja.

Pomemben element projekta je preplet neformalne in strokovno podprte pomoči: mlade prostovoljke izvajajo individualna in skupinska srečanja vrstniške podpore, pri čemer imajo zagotovljena redna mentorska srečanja ter prostor za refleksijo zahtevnih situacij. Tak model zmanjšuje tveganje za neustrezne intervencije, obenem pa krepi občutek kompetentnosti, solidarnosti in odgovornosti med mladimi. Usposabljanja, izvedena v sodelovanju s strokovnjakinjami s psihosocialnih področij, nadgrajujejo praktične izkušnje z razumevanjem duševnega zdravja, travme, kriznih situacij ter družbenih determinant stisk. S tem praksa odgovarja na potrebe s podporno dejavnostjo in postaja učni prostor, kjer se razvijajo socialne, čustvene in državljanske kompetence mladih z manj priložnostmi.

S projektom prispevamo tudi k uresničevanju ciljev mladinske politike na nacionalni in evropski ravni, zlasti na področjih vključevanja, enakosti, duševnega zdravja ter aktivne participacije mladih. Z mednarodnim povezovanjem in vzpostavljanjem trajnih mrež solidarnosti krepimo evropsko dimenzijo mladinskega dela ter omogočamo izmenjavo znanj o prepletu marginaliziranosti in duševnega zdravja. Posebna vrednost pristopa je v tem, da podpore ne omejuje na formalne storitve, temveč gradi trajne neformalne vezi med mladimi, ki delujejo kot varovalni dejavnik pred hujšimi oblikami stisk, vključno s samopoškodovalnim vedenjem in samomorilnimi mislimi.

Učinki so vidni v okrepljenih skupnostih, kjer mladi z manj priložnostmi razpolagajo z več viri, večjo odpornostjo ter večjo sposobnostjo iskanja in nudenja pomoči. Vzpostavljen je trajen model organizirane in strokovno podprte vrstniške podpore, ki združuje elemente mladinskega dela, socialnega dela in preventivnih javnozdravstvenih pristopov.

Kot tak je bil prepoznan tudi na evropski ravni, s strani Evropske komisije, kot primer dobre prakse, saj uspešno povezujemo skupnostno delovanje, strokovno utemeljenost in dolgoročno trajnostnost, pri čemer so mlade osebe z manj priložnostmi aktivne nosilke sprememb v svojem okolju.